Pogovor o knjigi Zgodovina slovenske akademije znanosti in umetnosti

Pogovor vodi ddr. Igor Grdina

V sredo, 4. oktobra 2017, ob 19. uri vas vabimo v avlo Ipavčevega kulturnega centra Šentjur na Pogovor o knjigi dr. Željka Oseta.

 

Dr. Željko Oset (1984) je zgodovinar in docent na Univerzi v Novi Gorici. Raziskovalno se med drugim ukvarja z zgodovino slovenskih znanstvenih institucij.

Ddr. Igor Grdina je raziskovalec in predavatelj na področju literarnih ved in zgodovine. Napisal je več znanstvenih monografij.

Monografija obravnava čas med leti 1945 in 1992, vznik in konec socialističnega znanstveno raziskovalnega središča v Sloveniji. SAZU v okviru SFRJ je bila ustanovljena po sovjetskem oziroma Humboldtovem konceptu raziskovanja in poučevanja. Ta je akademijam znanosti predpisoval raziskovalno  delo, univerzam pa visokošolsko izobraževanje. Pobudnik ustanovitve slovenske, torej nacionalno opredeljene osrednje znanstveno raziskovalne inštitucije je bil Boris Kidrič, njegove ideje so se udejanjile leta 1948, tri leta po ustanovitvi, ko inštuticija dobi naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Čeravno je bilo vprašanje nacionalizma v prvih desetletjih SFRJ občutljiva politična tema, z njim v zvezi pa ravno tako zavzemanje za pravice slovenščine, se je SAZU osredotočala na sestavljanje Slovenskega pravopisa, Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slovenskega biografskega leksikona in raziskovalnega dela v projektu Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda.

Preučevanje zgodovine SAZU je povezano z vprašanji znanosti kot ideološke podpore ali subverzije oblasti, z individualnimi usodami posameznih znanstvenikov (Milana Vidmarja, Maksa Samca, Franceta Vebra idr.), a tudi, podobno kakor v trenutno trajajoči ekonomski krizi, z racionalizacijo sredstev za znanost in raziskovanje.

Knjiga vsebuje mnogo zanimivih podatkov, v zvezi s katerimi obstaja kar nekaj anekdot. Ste vedeli, da je prva (zunanja dopisna) članica SAZU leta 1969 postala srbska pisateljica Desanka Maksimović  in da je prva (dopisna oziroma izredna) članica SAZUja leta 1976 postala slikarka Anica Zupanec Sodnik? Ste vedeli, da je prvi častni član Akademije postal Josip Broz Tito 16. novembra 1948 in da hrvaški književnik Vladimir Nazor sprva  ni bil izvoljen za častnega člana Akademije za znanost in umetnost v Ljubljani?

Knjigo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017.

 

Vstop prost.

Organizator: Knjižnica Šentjur

 

 

Nazaj

poročamo Več novic

Javni razpis in javni natečaj

Sklep o uvedbi postopka za oddajo javnega naročila z zbiranjem ponudb

ZBIRANJE PONUDB ZA IZVEDBO STORITEV  MOJSTER LUČI VI V OE IKC V ŠENTJURJU

 

Objavlje...


PRODAJA VSTOPNIC

V obratovalnem času Knjižnice Šentjur in na vseh uradnih prodajnih mestih mojekarte.si si l...


koledar javnih dogodkov Marec 2024

Več dogodkov Najava prireditve

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Knjižnica Šentjur OE Ipavčev kulturni center Šentjur