V soboto, 8. februarja 2025, ob 19. uri vabljeni v veliko dvorano Ipavčevega kulturnega centra Šentjur na četrto predstavo Gledališko-glasbenega abonmaja Gustav: DNEVNIK ANE FRANK.
Vstopnica za izven: 20 €
Nakup vstopnic na portalu mojekarte.si, v obratovalnem času Knjižnice Šentjur in eno uro pred predstavo na blagajni Ipavčevega kulturnega centra Šentjur.
OPOMBA: Število vstopnic je omejeno.
Organizator: Knjižnica Šentjur OE IKC
Program finančno podpira Občina Šentjur.
MINI teater in Judovski kulturni center Ljubljana
Anne Frank
DNEVNIK ANE FRANK (drama)
Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmor.
8. februar 2025, IKC Šentjur
Režija in dramatizacija: Vinko Möderndorfer
Igralci: Saša Pavlin Stošić, Medea Novak / Nika Korenjak, Tadej Pišek, Barbara Vidovič, Aleš Kranjec, Timotej Novaković
Dnevnik Ane Frank je eno najpomembnejših besedil dvajsetega stoletja.
Ana Frank, rojena 12. junija 1929 v Frankfurtu na Majni, je leta 1933 s starši emigrirala v Amsterdam. Ko je nemški Wehrmacht leta 1940 napadel in okupiral Nizozemsko, se je družina Ane Frank skupaj s štirimi drugimi skrila v hišo podjetja Otta Franka. V tem času je trinajstletna Ana svoje občutke in misli zaupala dnevniku, v katerega je zapisovala vsakdanje življenje v skrivališču in strah pred tem, da bi jih odkrili. Dnevnik se je končal 1. avgusta 1944: tri dni za tem so bili judovski prebivalci zadnje hiše ovadeni in aretirani, družina Frank pa deportirana v Auschwit, kjer je bila ločena. Ana Frank in njena sestra Margot sta sedem mesecev pozneje umrli v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen. Njena mati Edith je umrla v Auschwitzu 6. januarja 1945. Otto Frank, Anin in Margotin oče, je edini preživeli iz zadnje hiše. Po vojni je prejel hčerkin dnevnik in leta 1947 prvič objavi odlomke iz njega. Doslej je bila celotna različica dnevnika Ane Frank objavljena v več kot 80 jezikih.
O REŽISERJU
Vinko Möderndorfer (1958) je pisatelj, pesnik, esejist, dramatik in režiser. Diplomiral je iz režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Kot režiser je začel delati v Eksperimentalnem gledališču Glej v Ljubljani, kjer je bil nekaj časa tudi umetniški vodja. Nato je sodeloval z različnimi gledališči, deluje pa tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser. Do danes je zrežiral več kot sto gledaliških in opernih predstav. Leta 2003 je prejel naziv docenta za gledališko režijo. Svojo literarno pot je začel v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Najprej se je posvetil poeziji, nato pa nadaljeval na vseh področjih literarnega ustvarjanja – od proze do dramatike, esejistike, radijskih iger, filmskih scenarijev, otroške in mladinske literature. V knjižni obliki je objavil več kot šestdeset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike. V strokovnih člankih in esejih se ukvarja s področjem gledališke režije, dramaturgije in igre ter aktualnih družbenih dogajanj. Med deli, ki jih je ustvaril v zadnjih letih, je otrokom namenil pesniško zbirko Pesmi in pesmičice, mladostnikom romane Kot v filmu, Kit na plaži in Jaz sem Andrej, odraslim pa romane Balzacov popek, Konec zgodbe in Druga preteklost, zbirko novel Navodila za srečo, esejistično delo Ljudomrznik na tržnici…
