Kulturno-umetniško društvo Moment; GT22, Fundacija Sonda, Zavod Razvoj
lutkovno-igrana predstava | 45 min, 12+
Režija
Zoran Petrovič
Igra
Rok Kravanja
Dramaturgija
Marek Turošík
Scenografija, kostumografija,
soavtorstvo likovne podobe, fotografija
Andrej Firm
Andrejevo zunanje oko
Miha Horvat
Produkcija
Kulturno-umetniško društvo Moment
Koprodukcija
GT22, Fundacija Sonda, Zavod Razvoj
Avtorski projekt dramskega gledališča, lutk, predmetov in video tehnologije na meji med dramo in performansom, znanostjo in
umetnostjo. Za odrasle in mladino.
Eden ključnih dogodkov za moderno preučevanje človeka in družbe je bil dialog dveh mislecev, ki odmeva vse od 17. stoletja naprej. Descartes je ločil zavest od telesa, medtem ko je Spinoza menil, da sta um in telo neločljiva. In tako je izmenjava argumentov sprožila neustavljiv plaz, ki je za 350 let v ospredje pahnil znanstveno metodo, subjektivni pogled na svet pa je obveljal kot neprimeren in nezanesljiv za preučevanje stvarnosti. Ljudje smo bili zgolj zunanji opazovalci, oddvojeni od vesolja, dokler Einstein ni pokazal, da meritve, od katerih je odvisen obstoj vse znanosti, niso neosebni dogodki, temveč so človeška dejanja izvedena v določenem času in prostoru in še kako odvisna od opazovalca. Skoraj istočasno še ena teorija ovrže osnove znanstvene paradigme. Kvantna fizika na glavo postavlja resničnost vsakodnevnega izkustva, kjer logika in zdrav razum odpovesta. Lahko sem tukaj in me istočasno ni, lahko sem delec in valovanje obenem, kriv in nedolžen, živ in mrtev … “Dober večer, moje ime je Robert Oppenheimer in sem že več kot petdeset let mrtev. Sem tako slaven, da imena niti ne potrebujem. Sem Smrt in sem Uničevalec svetov. Sem njegov Rešitelj. Sem oče atomske bombe.”
