Od Katoliškega doma do Ipavčevega kulturnega centra
1914-2014
100 let zgodovine za prihodnost
Predstavljamo vam popolnoma prenovljeni in posodobljeni Ipavčev kulturni center, ki je ob 100. obletnici nastanka postal sodobni center kulturnih doživetij posvečen spominu na znamenito dinastijo skladateljev in zdravnikov Ipavcev, katerih dediščina še danes živi v delovanju številnih kulturnih društev, glasbenem poustvarjanju in kulturnih doživetjih na vseh ravneh.
Še prej pa se ozrimo v preteklost, saj se je v stavbi v tem času z menjavo lastnikov spreminjala tudi vloga in funkcija objekta, zunanja podoba pa je ves čas ostala nespremenjena.
1914
Na podlagi primerjav razglednic in nekaterih zapisov lahko ocenimo, da je bil Katoliško-prosvetni dom zgrajen leta 1914, pred začetkom 1. svetovne vojne.
1940
Do leta 1940 je bil Katoliški dom sedež Orlov. V njem je bila dvorana z odrom in garderobo za igralce. Število sedežev ni znano.
1949
Projektant Konrad Gologranc iz Celja je izdelal načrte o dozidavi in prezidavi Katoliškega doma v Zadružni dom. V dvorani je bilo 180, na galeriji pa 50 sedežev, skupaj 230.
1951
Šentjurčan, restavrator Hinko Podkrižnik, je iz belega mavca izdelal dva reliefa na vsako stran ob odru. V stilu socialističnega realizma prvi predstavlja učečega se dekleta, portret Marte Fras ob materi in fanta s piščaljo, ki je portret Rudija Ferleža. Drugi prikazuje fanta s samokolnico, ki je portret Francija Klajnška in dekleta Marte Zalezina.
1953
V Zadružnem domu je bilo zelo živahno, saj sta bili v njem poročna dvorana in knjižnica. Prav tako so v njem prirejali gledališke igre, gostovali so pevski zbori, vrteli so filme in prirejali veselice. Prostori v prizidku so bili namenjeni delovanju raznih zvez, zavodov, Rdečega križa, dejavnosti mladine in študentov.
1958
Zdravstvene ambulante so preselili iz Cizeljnove hiše v Zadružni dom, v katerem so bile zdravstvene ambulante vse do izgradnje prvega Zdravstvenega doma v Šentjurju leta 1972.
1963
Ustanovljena je folklorna skupina v Šentjurju, ki je od takrat vadila in nastopala v prostorih Zadružnega doma.
1973–1981
Zadružni dom se preimenuje v kulturni dom.
1998
ŠKMŠ prejme v uporabo zadnji del Kulturnega doma (kulisarnica), prirejajo koncerte, razstave in druge dogodke za mladino.
2000
Začetek redne abonmajske dejavnosti v Kulturnem domu v Šentjurju.
2013
28. avgusta župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci s sodelavci in člani delovne skupine odda prijavo na razpis RS Ministrstva za kulturo. Ime Ipavčev kulturni center je komisija utemeljila s tem, da je poklon delu članov družine Ipavec za Šentjur. Prijava je bila uspešna in s sklepom ministrstva so bila odobrena sredstva za prenovo.
2014
Celovita posodobitev Kulturnega doma in otvoritev Ipavčevega kulturnega centra.
Projekt je izdelalo podjetje STUDIO LIST d.o.o., Oblakova 30, 3000 Celje. Odgovorni vodja projekta je Zdenko PROSEN u.d.i.a.
Izvajalec del: REMONT, d.o.o., Oblakova 30, 3000 Celje.
Nadzor je izvajalo podjetje UNIPROJEKT d.o.o., Breg pri Polzeli 71c, 3313 POLZELA. Odgovorni nadzornik je mag. Jože Grobelnik.
24.9.2014 slovesna otvoritev prenovljenega Ipavčevega kulturnega centra.
Več o prenovi IKC
2016
Z Odlokom o ustanovitvi in delovanju javnega zavoda Knjižnica Šentjur, Uradni list KS 74/2015 je Ipavčev kulturni center (v nadaljevanju IKC) organizacijska enota Knjižnice Šentjur, v soupravljanju z Občino Šentjur, Zvezo kulturnih društev Šentjur, Razvojno agencijo Kozjansko-TIC Šentjur in z dvema gospodarskima subjektoma.
S 1.1.2016 Knjižnica Šentjur prevzame programsko in finančno poslovanje IKCja.
Grafična podoba Ipavčevega kulturnega centra, zasnova Petra Arliča
Skladno povezovanje različnih oblik človeških dejavnosti je bilo značilno za rodbino Ipavec iz Šentjurja. Če so Ipavci znali povezovati raznorodno v harmonične strukture glasbenih zapisov ter uvajali novosti in napredek tudi v medicini in vodenju takratnega kraja, je jasno, da prenovljeni kulturni dom v Šentjurju nosi njihovo ime.
V prenovljenem kulturnem centru se združujejo raznolika področja kulture, bodisi iz glasbenega, gledališkega, likovnega ali plesnega ustvarjanja. Če naj bo tu stičišče raznovrstnosti in naj center tudi navzven odraža harmoničnost združevanja, je ritem izhodišče, ki je vsem skupno. Nizanje struktur na fasadi daje objektu želeni ritem. Temu sledi celostna grafična podoba. Razporeditev klavirskih tipk, nasprotja v belem in črnem ter veduta starega mestnega jedra so bila izhodišča za izpeljavo logotipa in izbor barv. Niz manjših elementov v sestavi ponazarja kratico IKC – Ipavčev kulturni center.
